»Stanje podzemnih in tudi drugi voda v Sloveniji se izboljšuje. To pomeni, da slovenski kmetje izvajamo dobro, trajnostno kmetijsko prakso.«
»Po navadi je to vedno nekje sredi drugega leta po naravni nesreči. Mi seveda pričakujemo in želimo, da bi bilo prej, predvsem pa si želimo in pričakujemo, da bi bil odstotek pomoči kmetom višji, kot je bil v preteklih letih.«
»Že zdaj lahko rečem, da je hujše, kot je bilo leta 2017, ko je bila škoda ocenjena na 65 milijonov evrov. Kmetje so takrat prejeli dobrih deset odstotkov, saj je država namenila slabih sedem milijonov za odpravo škode.«
»Kje se bo krma dobila, je zelo težko napovedati, ker je pravzaprav ni oziroma je izredno draga. Cena žit na svetovnih trgih se je dvignila, pri koruzi na primer z 250 evrov na tono na 400 evrov na tono. Če bodo visoke cene žit vztrajale, kmetje preprosto ne bodo imeli denarja, da bi dokupili krmo za osnovno čredo, kajti odkupne cene pri kmetu ne bodo prenesle tega stroška.«
»Z interventnim zakonom pa se, ko bo višina škode znana, določi prag, kdo je upravičen, kdo ni upravičen. Čeprav suša še traja si želimo, da se postopek ocenjevanja začne čim prej.«
